Nova podoba Televizije Slovenije

Narvika Bovcon

Nova podoba Televizije Slovenije niti ne preseneča zaradi svojega razdrobljenega pristopa na eni strani in rigidnosti na drugi, torej nerazumevanja zahteve po celostnosti, saj je to bila praksa naključni oblikovalskih rešitev skoraj skozi vso zgodovino slovenske televizijske grafike. Vseeno pa nas toliko bolj razburi po zadnjih natečajih, ki so bili izvedeni kot neuspešni, čeprav si je marsikateri oblikovalec takrat želel, da bi slovenska nacionalka končno dobila priložnost za učinkovito in sodobno celostno podobo.

Skoraj istočasno je podobo zamenjala tudi britanska BBC Prime, ki je s prejšnjo vztrajala dolgo desetletje, ne da bi se privlačnost grafike oblikovalcev Lambie-Nairn z leti iztrošila. Prav šokantno deluje razlika med dosedanjo in novo televizijsko grafiko predvsem identitetnih špic (logotip se seveda ni spremenil), ki so radikalno zamenjale pristop h gradnji podobe in sporočila. Čeprav so barve skladne z »angleško modo«, nekoliko neelegantne in celo bizarne, pa je minimalistična uporaba elementov, kot so črte, geometrijske oblike, perspektivična globina polja in premiki kamere vzdolž silnic slikovnega polja ekranske slike, prav tisti elementi, ki obenem s podobo gradijo tudi pripoved v kratkih, duhovitih in zaokroženih intervalih. Nič podobnega ne najdemo pri slovenski televizijski grafiki. Čeprav moram reči, da sem sama, pa naj zveni to kot lamentacija še enega razočaranega oblikovalca, pred leti v diplomski nalogi raziskovala gradnjo identitetnih špic na podoben način.

Našo novo televizijsko podobo zaznamuje nesodoben in nefunkcionalen znak na ekranu ter trdota pri razmejevanju ekranskega polja za napovednike, opremljene s preveliko, težko črkovno vrsto, povsem nepremično in ločeno od migotavo valujočih oblik v ozadju pravokotnika. Namesto domiselnosti se pri naši podobi v različne uporabe grafike aplicira monotonost in rigidnost, brez vsakega humorja, dodanega sporočila ali pa vizualne kakovosti. Preprost »mušter«, nalepljen na vse podatke na ekranu.



Znak mi izrazito ni všeč, saj spominja na tolarski kovanec, kar je zelo banalna asociacija. Znak je obenem prevelik in obenem prevotel, zato ne učinkuje zgoščeno, celo sama oblika dveh kvadratov z barvnim stopnjevanjem od bele k modri ali oranžni razpade na stiku obeh kvadratov in kroga, kjer postane kontura povsem nejasna in se izgubi igra pozitiva in negativa. Znak na ekranu mora zadoščati zahtevam po preprostosti in oblikovni zgoščenosti, saj je majhen, nizke ločljivosti in načeloma ne sme preglasiti slike na ekranu. Naš novi znak je izrazito kompliciran: sestavljajo ga tri oblike, dva kvadrata in en krog, številka, napis, barvni preliv in negativna praznina sredi znaka. Tekstna dopolnila znaku so oblikovalsko nedomišljena, razpostavljena po vogalih (npr. Z).

Problematično se mi zdi srečanje znaka in grafike poročil, kjer se oblika znaka ponovi v znaku globusa. Elementi na ekranu so preveč razporejeni po vogalih in zasedajo vse možne pozicije, namesto da bi se vzpostavil preprost, a učinkovit prelom, ki bi mu sledila vsa sporočila. Že sam razrez ekranske slike lahko bistveno zaznamuje podobo televizijskega programa, če je začrtan odločno in smiselno skozi vsa sporočila. Stopnjevanje različnih črk in elementov v novi grafiki poročil vodi v razdrobljenost, ki jo konceptno potrdi in poudari letanje pravokotnikov z zaobljenimi robovi po ekranu, kot v kakem albumu prvih poskusov plastenja sintetičnih slik, ki so zaznamovali zgodnje obdobje televizijske grafike, tokrat pa so uporabljeni izrazito brez smisla in reda ter v velikem nesoglasju s sodobnimi pristopi k oblikovanju.

Sprašujem se tudi, zakaj je krog tako popularen za slovenske televizijske kanale: nacionalka se z novim ekranskim znakom namreč uvršča k TV 3, TV Piki in k Info TV, od katerih bi se po mojem mnenju morala jasno ločevati.

Povsem redundantno se mi zdi tudi dolgo poimenovanje kanala s kratico TV SLO pod znakom na ekranu, medtem ko imajo tuje televizijske postaje praviloma le tričrkovno kratico. Mislim, da bi morali oblikovati tako ime (kratico), kot znak in podobo naše nacionalne televizije, vse troje skladno in sodobno, ne pa na tako šibek, komunikacijsko nesistematičen, oblikovalsko šepav in medijsko zastarel način, kot to počne njena nova podoba. Identitetne špice pa bi končno morale navezati stik z gledalci, saj se nanašajo zgolj na to povezavo, ki se pri marsikateri npr. nemški televiziji stopnjuje v spogledovanje in različne obljube o zabavanju občinstva, pri nas pa še vedno velja miselnost, da so to zgolj nepomembna mesta vpisa imena televizijske hiše brez vsakega nagovora, sporočila ali duhovitosti.


Narvika Bovcon je leta 2001 diplomirala na ALU/O (smer vizualne komunikacije) z diplomsko nalogo "Televizijska grafika na TV Slovenija s posebnim poudarkom na TV špicah." Njeno diplomsko delo je dosegljivo na http://www.geocities.com/kino_log/tvgrafika.htm