Celostna podoba predsedovanja Slovenije Evropski uniji 2008

Robert Ilovar

Vlada je konec leta 2005 razpisala vabljeni natečaj za koncept celostne podobe predsedovanja Slovenije Evropski uniji v letu 2008. Nanj je bilo povabljenih 15 agencij, studiev in posameznikov s področja oblikovanja. Komisijo so sestavljali štirje predstavniki vladnega urada za informiranje in pet predstavnikov stroke: Boris Podrecca, Boštjan Botas Kenda (Studiobotas), Zlatko Jančič (UL FDV), Stane Bernik (UL ALU/O) in Janez Bogataj (UL FF). Komisija je izbrala rešitev, ki jo je vlada ob odprtju kongresnega centra na Brdu danes javno predstavila.

Ponovno: kaj je znak, kaj logotip in kaj celostna podoba
Novinarji so danes, v soboto, 1. decembra 2007, objavili novico, da imamo logotip slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Novica je bila podkrepljena s sliko znaka. Še enkrat, logotip je besedni znak – ime, oblikovano iz črk (na primer Coca-Cola). Razlika med termini je jasno zapisana, nazadnje v knjigi Tanje Berčon Potić in Barbare Predan Nazaj k oblikovanju: Antološki pregled teorije oblikovanja v slovenskem prostoru.

Celostna podoba je enotna pojavnost vseh vidnih sporočil neke organizacije ali dogodka. Bila je predmet natečaja, torej pričakujemo, da se kot enotna rešitev predstavi javnosti.



Konsistentnost celostne podobe
Ker je bila predmet razpisa celostna podoba predsedovanja, poglejmo najprej enotnost sporočil in njihovih elementov. Celostna podoba je koncept, ki je poznan od začetka 20. stoletja, ko je oblikovalec in arhitekt Peter Behrens skušal poenotiti vidno pojavnost nemškega AEG s premišljenimi povezavami med arhitekturo, izdelki in vidnimi sporočili. Ne glede na to, kako so v zgodovini in v različnih strokah poimenovali sorodne koncepte (enotna likovna govorica, hišni slog, celostna podoba, integrirano tržno komuniciranje, tržna znamka), težijo k istemu cilju – h koherentni in konsistentni pojavnosti.Vsi v nadaljevanju prikazani elementi celostne podobe in primeri vidnih sporočil se nahajajo na spletni strani predsedovanja, torej na enem samem mestu. Ne glede na to, da je stran začasna in da s prvim januarjem 2008 starta prava, jo jemljemo kot dejstvo. Zato, ker je bila predstavljena domači javnosti, ta pa ni nič manj pomembna kakor tuji novinarji.



Enotna pojavnost? Zaenkrat se jo dosega tako, da – tam, kjer pač lahko – avtorji sporočil aplicirajo znak predsedovanja. Priznani nemški oblikovalec Erik Spiekermann je nekoč dejal:

"Kako lahko en sam znak definira podjetje, znamko ali dogodek? Kaj se zgodi, ko odprete knjigo in ni znaka na vseh stotih straneh? Ali bodo vsaka vrata na stavbi označena z njim? Ko pogledate katero koli sporočilo neke organizacije in lahko poveste, od koga je, potem imate uspešno celostno podobo."

Osnovne barve, ki se pojavljajo na vseh materialih, so vsota barv slovenske in evropske zastave. Črkovna vrsta, iz katere je tvorjen logotip, je Gill sans, splošni rabi je namenjena verdana. Drugi elementi, bordure pri izpostavljenem besedilu, puščice, "krasitveni" elementi, ki se pojavljajo v nogi spletne strani in za ločnico med levim menijem, pa so med seboj popolnoma različni. Različni sta celo vrsti puščic, ki se (prepogosto) pojavljata na spletni strani. Ena je geometrijsko formirana iz dvojnega trikotnika (v informacijski grafiki poznana kot fast forward), druga pa je izpeljana iz organske linije znaka. Ker v samem konceptu manjkajo možnosti za izpeljavo, se to pozna pri naslovnici Prve pomoči za novinarje, kjer si avtorji izposojajo tujo zgodbo, v tem primeru nevladne humanitarne organizacije. Mimogrede, brošuro za novinarje je naredila agencija Nuit, bolj znana po sloganu I feel Slovenia.

Primer trenutno predsedujoče članice Portugalske jasno nakazuje koherentnost sporočil in variacije, izpeljane iz osnovnega, domišljenega in trdnega koncepta.



Prednosti
Prednost skrbno načrtovane celostne podobe je enotnost koncepta, ki doda k razpoznavnosti, izrazni jasnosti in olajša dileme ter prihrani stroške pri kasnejših izpeljavah. Te enotnosti koncepta pa predstavljena celostna podoba žal nima. Zato poskusimo razbrati prednosti v njenem edinem elementu, ki ga vlada zunaj konteksta prikazuje javnosti – znaku. Nedvomno vsebuje znak dve pomembni kvaliteti.Prva je iskrenost. Znak je iskren do Slovenije, do pojavnosti države, vlade in ministrstev. Ne odstopa od drugih oblikovalskih dosežkov na tem nivoju, ne trudi se biti bolj urban, kot je sestava slovenskega parlamenta. S tem, ko se v likovnem smislu spogleduje s clip-arti iz Worda ali CorelDrawa iz 90. let, nazorno sporoča datum rojstva naše države. Tako je bolj kot s katerim koli motivom, ki ga znak vsebuje, nakazana navezava na tradicijo. S preprosto, neformalno, celo ruralno likovno govorico. Iskreno, Slovenija je provinca Evrope. Priznajmo si, nimamo renesanse, Louvra, Brandenburških vrat in milijonskih mest. Sedaj bo pol leta vladala vas. Vprašanje je le, zakaj potem z novozgrajenim kongresnim centrom z rdečim mahagonijem in "dragimi" stoli na Brdu sporočati nekaj drugega?Druga kvaliteta znaka je humoren vložek, ki je znan pri kakovostnih oblikovalskih delih (nekatera najdete v tej knigi) . Ilustracija koitusa, ki prikazuje odnos Evrope do Slovenije, je največji presežek izbranega dela, hkrati pa kaže na pogumno odločitev komisije.



Neznanska domišljija postracionalizacije
Celostna grafična podoba je priložnost, da se Slovenija predstavi kot:
- mlada,
- demokratična,
- urejena,
- moderna,
- odprta,
- tehnološko in gospodarsko razvita evropska država,
- ima jasno oblikovana stališča do aktualnih vprašanj evropske in svetovne politike,
- lahko z znanjem in izkušnjami sodeluje pri reševanju najtežjih vprašanj,
- se je pripravljena spopasti z največjimi izzivi,
- lahko prevzema in izvršuje najodgovornejše naloge na mednarodnem prizorišču.
(vir: Natečajno gradivo)

Znak naj bi izhajal iz izrazito sodobne, v prihodnost zazrte interpretacije slovenske kulturno-zgodovinske dediščine kot osrednjega povezovalnega in identifikacijskega elementa slovenskega naroda nekoč in danes, ki živi na stičišču različnih kultur, jezikov in poti ter je vpet v evropsko izročilo in sodobnost.
(vir: Natečajno gradivo)

Zrak je upodobljen v zračni belini simbola. Spominja na svež in čist slovenski zrak ter simbolizira intelektualni potencial Slovenije, njeno željo in potrebo po izzivih, nenehnem razvoju in napredku. Element zraka ponazarja tradicionalno ekološko naravnanost Slovenije.
(http://www.eu2008.si/)

Zgornji stavek kaže, da ima država lastne državljane za norca. Dobesedno. Prihodnost je zrak? Zrak je belina? Poglejte med črke tega bloga. Vidite zrak? To je naše darilo našim bralcem, nadihajte se ga. Hočete eter? Pristen, slovenski eter? Ponovno kritičen oblikovalski eter? Ne brez razloga. Tako brez občutka napihnjena zgodba presega meje dobrega okusa. Če bi se omenilo samo, da gre za stilizacijo hrastovega lista, ki v sebi združuje tisoč in en simbol slovenske klenosti, bi rekli le, da gre še za en poskus, da se Triglav in še kak simbol zavije v drevesni list.

Vizualizacija pomanjkanja samozavesti
V začetku leta 2006 je bil na spletni strani avtorja objavljen zmagovalen predlog, takrat samo kot znak. Z eno razliko. Izdelek izpred dveh let se od današnjega razlikuje po tem, da prejšnji ni imel "skrite" ruske zastave. Današnji jo ima. Spomnimo se videospota za Slovenijo na CNN, ki so mu na koncu nalepili državni grb. Propagiranje države s tem, da se na vsa sporočila dodaja državne insignije, je milo rečeno banalno. Je pa tudi izredno neumno, če na koncu izpadejo kot insignije neke druge države.

Leta 1907 je AEG najela Behrensa kot umetniškega svetovalca. Stoletje kasneje slovenska vlada tovrstne odgovore pozna sama.