Evropska oblikovno semantična genetika

Ranko Novak

Za potrebe promocije Slovenije v EU je lipov list postal hrastov

Danes, 1. decembra 2007, smo od vlade Republike Slovenije izvedeli, kaj nas vsaj za prihodnjih šest mesecev predsedovanja Evropski uniji konstituira v simbolnem smislu pripadnosti skozi znak predsedovanja Slovenije. Če pustimo ob strani abotno razlago naravnih elementov kot simbolne prednosti Slovenije v nasprotju s Fidžijem (ki nima vetra, ognja, zemlje in zraka !?) se lahko sprašujemo o elementih identitete Slovenije, ki naj bi jo kazala Evropi. Slabe povezave verbalnega in likovnega, govore o tem, da je naročnik, torej vlada RS, že v tretje dokazal – če gre soditi po trirogem srcu, simbolu Slovenije, pravokotniku (sic!), ki naj bi predstavljal znamko Slovenije (I feel Slovenija), in končno v tretje s smrkljem, kot ga je poimenoval starejši kolega – da absolutno ne razume nekaterih osnovnih pojmov, kot so simbol, semantika, likovnost in ne nazadnje komunikacija. Prenekateri avtorji, pisec med njimi, organizacije Fundacija Brumen, DOS in ADCL ter mediji so ugotavljali nesporno nizko raven kakovosti, zlasti spričo dosežkov grafičnega oblikovanja na Slovenskem. Ugotavljali smo, da je bil razpis neprofesionalno pripravljen, žirija nekompetentna, rezultat politično forsiran (slogan je bil javno predstavljen pred zaključkom natečaja – na kapi na glavi glave vlade); taisti slogan je osnova druge vizualne katastrofe (za katero je tiskovni predstavnik ministrstva na predstavitvi povedal, da je pravokotnik), za katero smo ugotovili, da je izšla iz “pristopne delavnice” na podlagi neposrednega naročila. Žal je ta zadnji dosežek nastal na podlagi razpisa z relativno zadostnim rokom izdelave projekta brez sicer denarnega nadomestila glede na težo pomebnosti naloge (glej hvalospeve o identifikaciji nacije), a s profesionalno žirijo, vsaj glede statusa. Komisijo so sestavljali štirje predstavniki vladnega urada za informiranje in pet predstavnikov stroke, Boris Podrecca, profesor arhitekture na Univerzi v Stuttgartu, Boštjan Botas Kenda (Studiobotas), docent na Fakulteti za arhitekturo UL, dr. Zlatko Jančič, izredni profesor (UL FDV), dr. Stane Bernik, redni profesor (UL ALU/O) in Janez Bogataj, redni profesor (UL FF).

Bojda je komisija izjavila, da je izbrala najboljše, kar se je dalo. In se je pod to podpisala. Robert Kuhar, avtor prvonagrajenega dela, je naredil znak po svojih najboljših močeh. Bolje ne zna. Problem je v tem, da je komisija povedala, da je to najboljši znak na natečaju za predsedovanje Slovenije Europski uniji leta 2008. Nikoli ni avtor izbranega dela kriv za kakovostno raven dela, nagrajenega na natečaju. Za to je kriva žirija. Bi pa žirija objavila, da je nabor pod ravnijo doseženega na tem področju in zato ne bo podelila nagrade. In bi se pod to podpisala. S tem bi rešila čast predvsem kritiškega in teoretičnega dela stroke. Stroke, ki je v zadnjem času dala kar kakovostne rezultate na tem področju. Če se samo spomnimo srečanja Bush-Putin ali 10. obletnice Slovenije.



Danes so objavili po radiu, da je Prešernovo nagrado, prvič v zgodovini podeljevanja te nagrade, dobil oblikovalec Miljenko Licul. Kakšna koincidenca, da se država, ki podeljuje najvišje kulturno priznanje oblikovalcu, promovira z oblikovnim zmazkom, in to razglaša kot dosežek idntitetnega nivoja na ravni nacije. Miljenko Licul skoraj zagotovo ne bi dobil velike prešernovke, če bi jo podeljevala ta žirija.

Dve stvari sta v tolažbo. Vsa zadeva bo trajala šest mesecev in kljub takšnim rezultatom, ki so sicer javni in zavajajo laično občinstvo, obstaja plejada kakovostnih grafičnih oblikovalcev, etnologov, arhitektov, komunikologov in strokovnjakov za trženje, za katere ti člani žirije nisi slišali.

Ranko Novak je grafični oblikovalec in redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.