Komedija zmešnjav kot vizualni nagovor države Slovenije

mag. Sašo Urukalo

O novi vizualni prepoznavnosti posameznih organov državne uprave

Malo je znano, da sta Gregor Virant, minister za javno upravo, in Roman Rep, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, 12. oktobra 2007 predala v postopek obravnave vladna gradiva z naslovom Celostna grafična podoba organov državne uprave, Predlog celostne grafične podobe organov državne uprave.



V obrazložitvi svojega izbora navajata naslednjo utemeljitev:

»Celostna grafična podoba organov državne uprave s svojo aktualno in sodobno likovno zasnovo, kompozicijsko in barvno usklajenostjo zagotavlja vizualno prepoznavnost posameznih organov državne uprave, hkrati pa s svojo vsebinsko sporočilnostjo (razpoznavni simboli) zagotavlja prepoznavnost področja dela organa državne uprave. Posebna prednost pričujoče celostne grafične podobe organov državne uprave je v njeni enovitosti na eni in v ohranjanju individualnosti organov na drugi stani.«

Čeprav je moj komentar namenjen predvsem zgornji trditvi, pa pri tem ne morem mimo širšega konteksta komedije zmešnjav, ki smo ji priča v zadnjem času (I feel Slovenia, znak predsedovanja Svetu EU in CGP organov državne uprave RS, grafična podoba DURS...), v katerega so vključene tudi multimedijske tehnologije, oblikovalsko znanje in izobraževanje.Multimedijske tehnologije, ki so omogočile demokratičnost komuniciranja, so vplivale tudi na spremembo poklica oblikovalca. V oblikovalčevo delo so vnesle možnost preseganja marsikatere do sedaj prisotne danosti. Obenem pa je ta demokratičnost radikalno spremenila razumevanje, kdo je lahko oblikovalec in kaj je oblikovanje. Če se oblikovalsko znanje na eni strani nadgrajuje in specializira, pa tehnologija na drugi strani omogoča, da v ta prostor vstopajo tudi številni (ne)poznavalci tehnologij in komunikacij brez potrebnega specifičnega oblikovalskega znanja, njihovi merili pa sta lastna všečnost in samovšečnost.

Četudi tega ni nihče načrtno predvidel, je sodobna tehnologija ponudila aplikacije, ki vsakomur omogočajo, da oblikuje. Oblikovanje vizualnih komunikacij, ki je do pred kratkim predstavljalo ekskluzivno znanje, se je z razširjenostjo programske opreme spremenilo v del splošne izobrazbe. Seveda pa to ne pomeni, da poklic grafičnega oblikovalca izumira, ampak poudarja, da se njegova zahtevnost veča, saj zahteva multidisciplinarno znanje, ki ga samo tehnologija ne daje. To dokazuje množica »oblikovanih« vizualnih sporočil, ki pa ne dosegajo oblikovalskih standardov.

Ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za kulturo bosta morali v sodelovanju s strokovnimi institucijami prepoznati nove razmere, ki kažejo skorajda razpad sistema, in prevzeti vlogo tistega, ki bo ustvarjalce, naročnike in uporabnike vizualnih sporočil seznanil z zahtevami, ki jih omogoča oblikovanje vizualnih sporočil danes. Odgovornega oblikovanja ni brez odgovornega naročnika in uporabnika.

Če se prištevam med povprečne oblikovalce z nekaj dobrimi trenutki in občasnimi vrhunskimi rešitvami, vem, da je v Sloveniji dovolj usposobljenih kadrov vseh komunikacijskih strok, ki bi z veseljem in ponosom vzeli za svojo skupno nalogo tako predstavitev predsedovanja EU, promocijo države kot nov CGP državne uprave. Ker pa se v vsaki še tako slabi stvari skriva priložnost, je v tem primeru napočil trenutek za pobudo, da se v državi Sloveniji ustanovi ministrstvo za oblikovanje, kot že deluje v nekaterih članicah EU.

O rešitvi, ki jo je Virant izbral kot najprimernejšo, pa menim: ponovno zamujena priložnost, da namesto glavnika, ki ga minister Virant vidi kot knežji kamen, namesto sodov za nafto, ki naj bi bili cekini, namesto »enega jabolka na dan, ki prežene dohtarja stran«, kot znaka ministrstva za kmetijstvo ipd. predlagam, da urad za komunikacijo začne delovati v skladu s svojim imenom, ne pa kot urad za informiranje, za kar se znova razglaša. Če je komunikacija dvosmeren proces, je informiranje enosmeren.



Tokrat sestava komisije, ki je presojala ustreznost, ni znana. Morda so jo sestavljali vrhunski strokovnjaki kakor pri izboru znaka za predsedovanje EU. Znova ugotavljam, da ima lahko vsakdo oseben okus, dokler je v domeni njegove zasebnosti. Tokrat pa gre za odločitev, ki je umeščena v naš skupnen demokratični prostor. Zato imam pravico povedati, da so odločitve napačne. V ospredju ni moj okus proti njihovemu, temveč si nasproti stojita moje znanje proti njihovemu znanju. In zato menim, da takšna komisija potrebuje opomin. Sicer bodo njeni člani postali večni in vsemogoči razsodniki. Rešitve, ki jih izbirajo, so primerljive s turbofolkom. Res je, tudi ta ima ciljno skupino, prinaša denar in obstaja.

Zavedam se, da se je marsikateremu med oblikovalci težko konfrontirati in radikalizirati svoja stališča proti avtoritetam, ki so zaslužne za marsikaj dobrega v slovenskem oblikovanju. Žal so tokrat padli na izpitu prav oni. In tak opomin jim mora dati stroka.

V dokumentu, ki je poslan v potrditev v parlament, minister Virant v peti točki pod Presoja učinkov in usklajenost vladnega gradiva izjavlja:

»Izjavljam, da gradivo nima nikakršnih učinkov na področjih iz tretje alineje tretjega odstavka 8. člena Poslovnika Vlade RS, oziroma da ima zanemarljive finančne učinke (pod 40 000 € v tekočem in naslednjih treh letih).«

Verjamem, da ima gradivo zanemarljiv finančni učinek na Republiko Slovenijo, obenem pa verjamem oziroma vem, da ima nezanemarljiv učinek na osebni proračun na nejavnem razpisu izbranega avtorja.



Da pa gradivo ne bo imelo nikakršnih učinkov, je privlečeno za lase, saj jih že ima. Ko bo zaživelo v vsej svoji prvošolski gloriji, se prepletlo s sloganom I feel Slovenia in se nadredilo »znaku žabe oziroma pljunka« (glej Mladino, Nesrečnih trinajst, 7. 12. 2007), bo naše oblikovanje državnih simbolov doseglo svojo najnižjo točko in samosvojo samopromocijo sveta norosti in bolečine.

Sašo Urukalo je diplomiral na Pedagoški akademiji in na Pedagoški fakulteti, na oddelku likovna umetnost. Na ALUO v Ljubljani, smer vizualne komunikacije, je magistriral leta 2006. Deluje na področju grafičnega oblikovanja, opreme prostorov in scenografije.