Odprto pismo ministru za javno upravo RS

Spoštovani gospod minister Gregor Virant!

Odzivam se na vaše izjave, ki ste jih podali medijem kot odziv na stališče stroke pri vzpostavitvi nove grafične podobe državnih organov RS (prispevek si lahko ogledate na spletni strani 24ur.com).

Citiram vas po spominu: »Manj mi je pomembno, koliko so všeč znanstvenikom s področja oblikovanja. Pomembno mi je, da je podoba rešitve všeč zaposlenim uporabnikom naših storitev.«

Izobraževanje je eden od vidikov, ki lahko izrazito prispeva k ozaveščanju razumevanja pomena vizualne kulture v moderni družbi in k vzpostavljanju odgovornega dialoga med naročniki, oblikovalci in prejemniki vizualnih sporočil. Ne gre za znanost, gre za odgovornost do državljana, volilca in davkoplačevalca. Prav tistega, ki ga v svojih javnih nastopih tako branite, z dejanji pa ne priznavate in ga podcenjujete. Tovrstno ignoriranje strokovne javnosti je vse pogostejša praksa v delovanju državnih institucij.

Rad bi poudaril dejstvo, ki je v tem okviru zelo pomembno – da je treba umetniško ustvarjanje ločevati od ustvarjanja vizualnih komunikacijskih sporočil. Če za prvo velja, da avtorji uživajo skoraj popolno ustvarjalno svobodo, pa snovalci vizualnih sporočil niso brez širše odgovornosti. Prav ta širša odgovornost pa predstavlja področje razprave o odgovornosti grafičnega oblikovalca kot posameznika in kot avtorja ter zastopnika stroke.

S svojo odločitvijo, da poenotite podobo komunikacijske dokumentacije državnih organov, ste verjetno želeli vplivati na javno mnenje državljanov Republike Slovenije. Vaš najlepši namen je žal prav zaradi nepoznavanja pomena vizualnega nagovora in sestave neustrezne komisije ter pripravljalcev razpisa končal kot neuspeh. Zgodilo se je, da je komisija zaradi nepoznavanja moči in pomena vizualnega nagovora kot dobro prepoznala žal vse tisto, kar je slabo. Od vas osebno ne pričakujem tovrstnega znanja, pričakujem pa spoštovanje znanja drugih in njihovega upoštevanja predvsem sedaj, ko ste na zmote opozorjeni. Vsi predlogi stroke so dobronamerni.

Tako se je zgodilo, da ima predstavljena rešitev v izvedbi nejasno hierarhičnost institucij, neustrezne črkovne družine, pomanjkljiva medsebojna razmerja posameznih grafičnih elementov… Poleg formalnopravnih kriterijev se pri presoji oblikovalskih rešitev vrednotijo tudi lastnosti, ki ustrezajo kreativnim izhodiščem in avtorskim pravicam. Naj navedem samo nekatere: sodobnost likovnega izraza, jasnost in enopomenskost sporočila, aplikativnost, primernost uporabe znotraj različnih medijev, kontekst uporabe, upoštevanje zahtevanih kriterijev, upoštevanje vsebinskih in tehničnih parametrov...Pri oblikovalskem kreativnem delu se prav zaradi nezaželenih interpretacij ocenjujejo: izvirnost, razumljivost, jasnost podanega predloga in čitljivost, skladnost s sodobnimi (oblikovalskimi) trendi, skladnost s celostno grafično podobo, če ta obstaja, in skladnost videza v vseh zahtevanih aplikacijah ter morebitne dodatne nezahtevane rešitve. Izviren je predlog, ki ne spominja na podobne, že videne grafične rešitve. Prav tako se od oblikovalske rešitve pričakujejo razumljivost, jasnost podanega predloga, čitljivost, sodobnost izraza, ki je namenjen najširši javnosti, aktualnost rešitve.

Zato ne razumem kriterijev: sveže, enostavno in simpatično, po katerih ste izbrali predstavljeno kot najustreznejši nagovor uporabnika. Vsi trije sinonimi so resnično sveži kot kriteriji, podcenjujoče enostavni in kot ljuba preprostost simpatični.

S stališča strokovne presoje ne drži, da »celostna grafična podoba organov državne uprave s svojo aktualno in sodobno likovno zasnovo, kompozicijsko in barvno usklajenostjo zagotavlja vizualno prepoznavnost posameznih organov državne uprave, hkrati pa s svojo vsebinsko sporočilnostjo (razpoznavni simboli) zagotavlja prepoznavnost področja dela organa državne uprave«. Drži samo to, da ste si želeli, da bi bilo tako.

Zgodilo se je, da je izbrana rešitev odraz nejasnih izhodišč in poenostavljenega razmišljanja, kaj naj »podoba« državnih institucij sporoča. Ne želim, da predstavniku tuje države ali Slovencu ob poslovnem srečanju ponudite vizitko s kalčkom, rožico ali žarnico. Ne želim zato, ker boste s tem osmešili sebe in mene, ki na to nimam vpliva, moram pa vse to plačati. Prav tako tudi menim, da ni zamujena nobena priložnost, da se te stvari uredijo. Vsak dan je nova priložnost. In v Sloveniji veliko ljudi z znanjem čaka na svojo priložnost. Morda je zamujena samo vaša priložnost, da to uredite.

Vloga vizualnega komuniciranja je v današnjem času najpomembnejša oblika komuniciranja. Ker pove več kot besede. Oblikovanje vizualnih sporočil za uporabo v javnem demokratičnem komunikacijskem prostoru je namenjeno več javnostim, med katerimi je tudi najširša javnost. Prav tako je znan njen naročnik – država prek vašega ministrstva za javno upravo. Zato njen cilj ni samo informiranje, obveščanje, ampak tudi vplivanje na percepcijo posredovanih stališč. Če simboli vzbujajo posmeh, ta ni namenjen zgolj simbolom kot takim, temveč instituciji v celoti, ki jih je sprejela. In to zame kot državljana ni sprejemljivo. Zato želim, da bi to uvideli tudi vi. Zato, ker so vaše delo in institucije, ki jih zastopate, preveč resni, da bi bilo prepuščeni naivnemu oblikovalskemu koketiranju.

V jeziku oblikovalske stroke pa citiram oblikovalko mag. Majo Gspan: »Vizualna identifikacija z dosledno izpeljavo likovnih struktur prvin sistemsko zasnovane grafične podobe odločilno vpliva na enotno dojemanje in s tem krepitev identitetne stabilnosti. CGP predstavlja teoretsko utemeljeno metodo na področju vizualnih komunikacij, s katerimi država komunicira z javnostmi in jih ustrezno informira o ciljih, standardih in vrednotah skozi enotno prepoznavno likovno percepcijo.« Zato ugotavljam, da je grafična podoba državnih organov pomemben državotvoren akt.

In ker vem (in upam, da vedno bolj tudi vi), da podoba ni narejena zato, da bi bilo lepše uradnikom, ko bi se pri svojem delu srečevali s papirji, okrašenimi z infantilno ilustracijo, temveč državljanom, je pri njenem snovanju to treba tudi upoštevati. Če gre soditi po vaši izjavi na televiziji, vse kaže, da je bila komisiji pomembna všečnost rešitve zaposlenim na ministrstvih. Nevšečnost nam državljanom pa vam v demokratskem dialogu sporočamo prav te dni. In naše mnenje šteje in na vas je, da ga upoštevate, ker smo v tem primeru mi, državljani, davkoplačevalci naročnik in vi izvajalec.

Morda je sedaj trenutek za postavitev filtra birokratskemu okusu in vzpostavitev nadzora nad predstavljanjem Slovenije. Morda je sedaj trenutek za vzpostavitev nadzora tistih služb, kjer, kot pravite, prihaja do množice nekontroliranih razpisov in pogodb. In kjer se »pasejo« mnogi (po izboru uradnikov kot pri tem razpisu) na davkoplačevalskem denarju.

Vaš podcenjevalni ton razumem kot vašo nemoč. Ne bom komentiral vaših obsojajočih besed o paši in »znanstvenikih«, prav tako ne sodb o generacijah, ki so končale slovenske izobraževalne institucije. Samo na oddelku za oblikovanje slovenske Akademije za likovno umetnost jih je diplomiralo več sto. Čeprav je nabor vabljenih agencij prvovrstno politično vprašanje in odgovor poznate sami, se v tem trenutku v to ne poglabljam. Ni naključij. In prav tako so preveč enostavne vaše utemeljitve, da se oblikovalci oglašamo zato, ker nismo bili poleg. Oblikovalci, ki se oglašamo, smo zgolj stroka, ki deluje etično v skupno dobro. In tako smo slaba vest vašim političnim odločitvam, saj jim postavljamo ogledalo.

mag. Sašo Urukalo
V Ljubljani, 15. december 2007