Klimatske spremembe, oblikovanje in družbena odgovornost

Matjaž Čuk

Osem ur dela, osem ur počitka in osem ur spanja. Nažalost to načelo v sodobnem svetu ne velja več. Delo se nezadržno zajeda v preostali dve tretjini človekovega dneva - sedenje na delovnem mestu, v avtomobilu, na kolesu. Vse za to, da bi zmogli v kratkem tednu postoriti kar se da mnogo opravil, za katere na koncu prejmemo nadomestilo v obliki tri in več mestne številke na bančnem računu. Številke, ki se prepolovi hitreje, kot nastane. Številke, ki jo koristimo v časovnem preostanku povprečnega dneva. Življenjski ritem sodobnega sveta je zaradi tega dejstva s seboj prinesel posledice, ki jih marsikdo še vedno ne priznava.



Globalno segrevanje, klimatske spremembe ... od kod? Debate, čemu, zakaj in kako, prepustimo strokovnjakom. Omeniti velja le dejstvo, da smo za spremembe sokrivi tudi sami. Živimo, kot da smo sami na tem svetu, kot da za nami ne puščamo sledi, kot da so viri tega sveta neizčrpni. Smetnjak na ulici se čudežno izprazni enkrat tedensko, madeži na oblekah in nas samih se skrivnostno odplaknejo skozi odtočne cevi. Izpuhtijo v eter. S kurilnim oljem zalivamo špranje slabo načrtovane arhitekture naših domov. Elektrika se pojavi in zasveti v istem trenutku. Vse to je mogoče, ker večina našega dneva zasede delo. Ker si to lahko privoščimo. Nabiranje za zapravljanje. Materialne dobrine so postale poceni. Na račun česa? Narave in družbe.

Novice iz sveta govorijo o revščini tam daleč stran na črni celini, o kupih smeti, ki jih ustvarijo vzhodnjaki (da so te posledica seljenja industrije iz našega čistega okolja v neznano deželo, seveda le redko kdo omeni) in o Katrini, ki je zalila New Orleans. Komu mar, dokler je naše dvorišče čisto. Dokler lahko s prstom kažemo na velike tovarne z visokimi dimniki, ki onesnažujejo naše biserno okolje. Kaj že proizvajajo tovarne? In za koga? Za slehernika. Če je kdo na tem svetu, ki bi moral pričeti živeti čisteje, je to slehernik, mi sami.



Mnogo poti je, da zaživimo čisteje, začenši z zmanjševanjem raztrosa bančnega računa, z ugašanjem luči, ko jih nihče ne potrebuje, računalnika, ki brni dan za dnem in ignoriranja oglasov za pralni prašek, avtomobil in skorajda brezplačno košarico živil iz sosednjega velemarketa. Ostalo bo več denarja, pardon, časa, ker ne bo potrebe po nadurah, da bi zaslužili za zgoraj omenjeno. Časa, ki ga lahko uporabimo koristneje, za družbeno odgovorna dela, recimo. Ena ura na dan je dovolj. Dva milijona ur na dan samo iz naše dežele.

Oblikovalci lahko pomagamo z našim delom. Po osmih urah težkega garanja za nov stil etikete starega izdelka se prileže počitek v obliki ure dobrega dela. Bi zmogli oblikovati plakat, ki bi ljudi prepričal, da smo za stanje okolja odgovorni prav vsi? Lahko poskusite -­ Fundacija Brumen v maju pripravlja mednarodni dogodek, festival plakata na temo klimatskih sprememb. Koristno pridobljen čas na račun našega odgovornejšega ravnanja bi zlahka nadomestili s prijetno-koristnim delom - v naravi ali še vedno za pisalno mizo, z mislijo na naravo.