<body>

25. jul. 2013

Odziv na poskus preoblikovanja obrazca slovenske javne uprave

mag. Matjaž Čuk


Na članek Poskus preoblikovanja obrazca slovenske javne uprave so se odzvali na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. Poleg prispevka na spletnem mestu Stop birokraciji smo prejeli tudi odgovor državne sekretarke Renate Zatler.


Spoštovani g. Čuk,

veseli me, da ste objavili prispevek in v celoti podpiram takšne ideje. V več delih vašega pisanja lahko rečem, da so zapisane besede, ki jih v komunikaciji z drugimi ministrstvi, pogosto uporabljam. Ministrstvo za notranje zadeve je v vladi pristojno za realizacijo programa ukrepov za odpravo administrativnih ovir in izboljšanje poslovnega/zakonodajnega okolja tako za podjetnike kot tudi državljane. Izvajamo vrsto aktivnosti. Med drugim želimo izboljšati tudi obrazce, preko spremembe zakona. Kako? Menimo, da bodo sčasoma tisti, ki obrazce pripravljajo, ugotovili, da so le-ti v nekaterih primerih celo nepotrebni ali pa so prezahtevni oziroma zahtevajo celo bistveno preveč podatkov. Danes se namreč prepogosto zgodi, da pride državljan na sedež upravnega organa, npr. Centra za socialno delo, in ga uradna oseba ne sprejme, če ne
izpolni obrazca (še se zgodi, da ga po obrazec pošlje v knjigarno). Obrazec ne sme predstavljati formalne ovire v komunikaciji med državljanom in uradno osebo. Obrazec/vloga naj bi bil pripomoček državljanu in uradniku, da uspešno rešita zadevo. V več primerih obrazci niso potrebni, še posebej, ko se človek osebno zglasi na sedežu organa. Zakaj se moramo ukvarjati z 10 strani dolgim obrazcem, če potrebujemo samo podaljšanje neke pravice ali manjšo spremembo (opomba: le-to nam je celo uspelo skrajšati in uvesti e-vlogo v lanskem decembru!).

Da, vaša ugotovitev je pravilna, v elektronskem svetu še nismo skoraj ničesar naredili na področju uvajanja "pametnih obrazcev". Po pogovorih s pristojnimi na ministrstvu za delo, bomo že v naslednjem letu občutili napredek na tem področju. Tako bodo pričeli spreminjati zakonodajo (v luči prenove sistema tako, da ne bo potrebno vlagati vlog za socialne pravice vsako leto - gre za uvedbo tako imenovanih "informativnih izračunov" na podlagi uradnih evidenc). Tudi elektronske vloge bodo poenostavili (to je v programu "OAO", več na www.stopbirokraciji.si) in vaši predlogi jim bodo, prav gotovo, prišli prav. Mogoče ne bi bilo slabo, da vas povabijo k sodelovanju! Tovrstne rešitve prinašajo pozitivni učinek tudi na notranjo birokracijo in znižanje stroškov javne uprave.

Vsekakor bomo vaših predlogov veseli mi in nam bodo v pomoč pri pripravi novih rešitev v smeri prijazne in učinkovite uprave!

Lep pozdrav,
Državna sekretarka
mag. Renata Zatler



Spodbudno je slišati, da ga. Zatler komentira širšo sliko, ne le obravnavanega obrazca. V članku sem se namenoma osredotočil na to drobno, v kratkem času obvladljivo enoto, kljub temu, da je problem obsežnejši. Tako je bilo nedvomno lažje pripraviti in argumentirati predlog izboljšave in ne le ostati pri kritiki trenutnega stanja.

Dolgoročno ustrezneje bi bilo seveda preoblikovanje celega sistema komuniciranja z organi javne uprave, zaradi česar se upravičeno lahko vprašamo, kot izpostavlja tudi ga. Zatler, ali je omenjeni obrazec sploh potreben. V članku sem izpostavil pomembnost vključevanja različnih deležnikov v proces prenove enega dokumenta. Če je v načrtu javne uprave temeljita prevetritev aktualnega sistema, celote, je posvetovanje z različnimi skupinami uporabnikov in sodelovanje s strokovno javnostjo le še toliko pomembnejše.

Cilj nadaljne debate na D_magazinu naj bo najti čim širši nabor predlogov za izboljšavo aktualnega stanja (še vedno so več kot dobrodošla mnenja, predlogi in tudi razširjeni prispevki na to temo).

Za zaključek pa še nekaj besed o celostni prenovi informacijskega sistema britanske vlade, ki govori o pomembnosti sodelovanja, vključevanja, oblikovanja in svežih misli (video, 7 minut).



14. jul. 2013

Poskus preoblikovanja obrazca slovenske javne uprave

mag. Matjaž Čuk


S tem prispevkom začenjam debato o (ne)ustreznosti komunikacije javne uprave skozi droben, a vseprisoten element, obrazec. Trenutno stanje obravnavam na podlagi enega pogostejših obrazcev v uporabi, Vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, nadaljujem s predlogom izboljšave tega dokumenta in ponudim premislek za naprej.

Za branje si vzemite 6 do 10 minut časa, kar je 5 minut manj, kot bi potrebovali za dešifriranje navodil za izpolnjevanje obravnavanega dokumenta.


Obrazci v našem vsakdanu

Povprečen prebivalec Slovenije ima pogosto opravka z izpolnjevanjem obrazcev. Oddajamo dohodninske napovedi, vloge za otroški dodatek, prijavljamo davke in odpiramo nove bančne račune. Pogosto imamo najbrž občutek, da jim nismo kos, kar nas vodi v slabo voljo, v nezadovoljstvo z javno upravo, državo, politiko in z vsemi po vrsti.

Z namenom reševanja tega problema je aktualni minister za notranje zadeve Gregor Virant 4. julija letos napovedal “stop birokraciji”1 – njegov načrt je odpraviti obrazce. S tem ni mislil na njihovo ukinitev, temveč da jih bo namesto prej omenjenega povprečnega uporabnika lahko izpolnil uradnik. Priznal je sicer, da so nekateri obrazci zapleteni do te mere, da predstavljajo “pravo nočno moro”, a po njegovem mnenju se bodo obrazci poenostavili sami od sebe, saj si jih bodo morali uradniki prilagoditi, da jih bodo znali hitreje izpolniti.

Ideja se sliši sicer nadvse privlačna, a minister ni pomislil na nekaj problemov:
  • kako bodo uradniki zmogli krotiti množico uporabnikov, ki se bodo k njim zgrinjali vsak zadnji dan oddaje določenega obrazca (npr. pri oddaji vloge za štipendijo)?
  • kako bo uporabnik vedel, katera dokazila mora prinesti s seboj k uradniku?
  • kako idejo 'samodejnega poenostavljanja' povezati z idejo E-uprave, kjer uporabnik sam odda različne vloge, ne da bi se moral pripeljati do najbližjega urada v času uradnih ur?
  • kako se bodo obrazci standardizirali, da bodo uradniki lahko nadomeščali svojega kolega, ki si je svoje delo organiziral drugače?

Virant pravi, da bo marca 2014 lažje, ker bodo nočne more izpolnjevali samo še “profesionalci, ki vedo, kaj potrebujejo” in tako predvideva, da že imamo dovolj usposobljenih profesionalcev, ki se bodo z obstoječimi orodji znali spopasti. Je res lahko prepričan, da se bodo vsi zaposleni uradniki znali hitro in efektivno znajti v množici različnih obrazcev? Četudi bo več časa prihranjeno končnemu uporabniku, se bo namesto tega močno povečal obseg dela javne uprave. O prihrankih tu težko govorimo – prihranimo zgolj živce eni skupini in jih poberemo drugi2.

Menim, da bi se cele stvari morali lotiti drugače in vzpostaviti vzdržnejši sistem. Če so obrazci še najbolj podobni grozljivki, je mogoče bolj primerno, če jih prej spremenimo vsaj v dramo, še rajši pa v nedeljsko sprostitev. Poenostavljanja birokracije bi se morali lotiti s poenostavljanjem obrazcev samih, zaradi česar bi imeli korist obe strani.

Profitirala bi posledično tudi država, ki bi si na ta način zmanjšala stroške – z večjo učinkovitostjo zbiranja, procesiranja in standardiziranja dokumentov. Primer, samo s pomočjo obrazca za trajno zastopanje urada britanskega javnega skrbnika se je število napačno izpolnjenih vlog zmanjšalo s 33% na 9%, hkrati pa se je dolžina obrazca prepolovila3. Podobno je britanska davčna uprava s pomočjo preoblikovanega opomnina za plačilo dohodnine povečala poplačilo dolgov za 300 milijonov funtov v obdobju šestih tednov4.

Vsak dokument javne uprave je njen obraz, zato je potrebno zelo paziti, kakšnen vtis naredi na povprečnega uporabnika.


Eksperiment: kaj se lahko reši v nekaj dneh?

Želel sem preveriti, ali se lahko na relativno enostaven način, v nekaj dneh, analizira, reorganizira in preoblikuje tipični obrazec, Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (PDF), s katerim imajo dnevno opraviti vsi študenti, ki zaprošajo za štipendijo, prosilci denarne socialne pomoči, otroškega dodatka ali subvencije vrtca.

Opomba / Predlog je idejna zasnova informacijskega oblikovalca brez temeljite priprave, brez posvetovanja z uporabniki, uradniki, pravniki in jezikoslovci. Pri načrtovanju končne verzije obrazca bi bila nujna vključitev različnih deležnikov v načrtovalski proces, če bi želeli zagotoviti dolgoročno vzdržen sistem5. Gre za delovno verzijo dokumenta, besedila (še posebej pojasnila k vprašanjem) so zgolj osnutki.


Slika 1 / Primerjava naslovnih strani sedanje vloge in predloga prenove. (klikni za večjo sliko)




Kdo je uporabnik?

Uporabniki smo vsi prebivalci Slovenije, se pravi tudi komajda polnoletni dijaki, delavci, nevešči izpolnjevanja dokumentov in upokojenci z oslabljenim vidom. Komunikacija z javno uporavo je del našega vsakdanjega življenja, zato je posvečanje in reševanje problemov, ki pri tem nastajajo, nujno.


Kaj je narobe s trenutnim obrazcem slovenske javne uprave?

Zapisati bi moral, da je obrazec namenjen uporabnikom, ki zaprošajo za javna sredstva, a nažalost premisleka o uporabniški izkušnji pri njegovem načrtovanju zagotovo ni bilo, zato ga je bolje opisati kot orodje za zbiranje podatkov o uporabnikih, ki zaprošajo za javna sredstva.

Argument javne uprave bi čisto verjetno bil, da je povprečni uporabnik žal funkcionalno nepismen, a najlažje je odgovornost preložiti na druge in se ne povprašati o svoji soodgovornosti. Res vsi vemo vse o kirurgiji, tehnologiji in davkih? Obrazci, kot so sestavljeni sedaj, pričakujejo ravno to – da bomo vsi vešči izrazoslovja pripravljalca, izkušeni dešifratorji kompleksne vsebine.

Namenjen je zelo različnim skupinam ljudi (subvencija vrtca, štipendija, socialna pomoč) (slika 2, levo). Približno polovica vprašanj je splošnih, odgovoriti morajo vsi izpolnjevalci, preostala polovica pa je zbirka vprašanj za specifičen namen. V primeru vloge za štipendijo lahko preskočimo kar polovico vprašanj, česar pa ureditev hierarhije ne olajša – naslove poglavij je namreč težko najti (slika 3, levo).

Prepričan sem, da bo večina bralcev smatrala, da gre za nepregleden, zahteven, celo kaotičen primer komunikacije. Na sliki 4 (levo), je prikazan izsek sedanjega obrazca. Diagram z analizo vrste vsebine (spodaj) jasno prikaže, kako razdrobljena je njegova vsebina. Vprašanja se izmenjujejo s pojasnili, bralčeve oči pa morajo preskakovati velike ovire. Iskanje je oteženo.

Primer, če je hitrost branja med 250 in 300 znakov na minuto6, v realnosti še manj (podatek namreč velja za literaturo, ne tehnično komunikacijo), bi samo navodila za uporabo brali več kot deset minut (slika 8, spodaj levo). Na diagramu strukture prenovljenega obrazca je zato opazno združevanje sorodne vsebine, da bi bralec hitreje našel potrebne informacije (slike 2, 3, 4, 5, spodaj). Navodila za uporabo so premaknjena bližje vprašanjem, enaka vrsta vsebine je združena (npr. naslovi levo, vprašanja v sredini, pojasnila desno).


Slika 2 / Primerjava kazala (uvodnega usmerjanja). V spodnji vrsti sta diagrama z analizo vrste vsebine, kjer je opazna velika razdrobljenost sedanje vloge. (klikni za večjo sliko)


Slika 3 / Primerjava tipičnega obrazca. Oznake naslovov (a/b), na katere se sklicuje kazalo zdajšnjega obrazca, je zelo težko opaziti. To lahko rešimo s poudarjenim označevanjem (D/E).
(klikni za večjo sliko)

Slika 4 / Primerjava tipičnega obrazca: osebni podatki. Leva stran je sicer prostorsko učinkovitejša, a verjetnost za napačne vnose je precej povečana. (klikni za večjo sliko)

Slika 5 / Primerjava navedbe potrebnih prilog. Na desni je vidna je ustreznejša razčlenitev besedila (npr. pojasnila drug pod drugim). (klikni za večjo sliko)



Lastnosti trenutnega obrazca:
  • nejasna struktura, zato nepregledno in neurejena celota
  • malo prostora za vpisovanje odgovorov
  • nepregledno urejen sistem preskakovanja nenujnih vprašanj (kaj izpolnim, česa ne rabim?)
  • monotona uporaba črkovnega materiala, zato nejasna hierarhija
  • predolga, zapletena in nejasna vprašanja (vtis 'pravniške latovščine')
  • predolga in zapletena navodila za uporabo na koncu dokumenta

Po mojem mnenju pripravljalec obrazca ni sestavljal z mislijo na uporabnika, temveč je naivno domneval, da bo bralec brezpogojno razumel zapleten pravniški jezik. Izraženi ton komunikacije je po eni strani avtoritaren in neprijazen, a kaotičen in neprepričljiv, podoba pa tehnična, nepregledna in nečitljiva.


Kaj lahko izboljšamo?

Celotno vsebino sem zaradi lažje primerjave namenoma obdržal na istem obrazcu. Takšno preoblikovanje bi hkrati tudi najmanj obremenilo uradnike, saj se vrsta orodja ne spremeni, zgolj njegova oblika. Učinkovitejše orodje bi bilo seveda tisto, ki bi bilo prilagojeno namenu posameznega uporabnika (navedba samo tistih vprašanj, na katera mora odgovoriti, če zaproša za specifično obliko pomoči).

Že samo s preoblikovanjem enake vsebine na obrazcu lahko relativno enostavno olajšamo izpolnjevanje in procesiranje. Ključne fokusne točke prenove morajo biti:
  • opaznejše označevanje za enostavnejšo navigacijo med poglavji
  • ustreznejša hierarhija za boljšo čitljivost (naslov mora izgledati kot naslov, opomba kot opomba)
  • prijaznejša komunikacija, tako vizualna, kot tudi verbalna
  • enostavnejše besedilo (jasnejša jedrnata vprašanja za natančnejše odgovore)
  • spoštovanje priročnika celostne grafične podobe javne uprave (tipografija, barvna shema, znak pristojnega ministrstva)7

Primer prekompleksnega besedila na obstoječi vlogi
“Ali je najemnik v tržnem stanovanju ali kateri izmed uporabnikov stanovanja v razmerju do lastnika stanovanja v krogu zakonitih dedičev do drugega dednega reda po predpisih, ki urejajo dedovanje?”

Poenostavljeno bi se mogoče bolje slišalo kot (s stranskim pojasnilom):
“Ali ste vi ali kateri drugi uporabnik stanovanja, ki ga najemate, zakoniti dedič lastnika stanovanja?”


Značilnosti predloga prenove:
  • enostopenjska razčlenitev poglavij – oznake od A do M
  • jedrnata navodila pred začetkom izpolnjevanja
  • prva stran z uvodom in preglednim kazalom vsebine (slika 1)
  • reorganizacija vsebine (združevanje vprašanj s podobno tematiko)
  • navodila so postavljena poleg vprašanj, namesto združevanja na koncu dokumenta
  • besedilo je večje, prostora za vpisovanje odgovorov je več (slika 3)
  • uvedba dodatne barve za izboljševanje hierarhije (dovolj velike tonske razlike hkrati omogočajo tudi enobarvno tiskanje)
  • prijaznejši ton vprašanj in trditev
  • pogojna vprašanja (če DA, potem ...) rešena na način zavihkov, za boljšo preglednost (slika 6)


Slika 6 / Primerjava vnosnih polj: tabela s podatki otroka in primer pogojnega vprašanja.
(klikni za večjo sliko)



Slika 7 / Primerjava izjave in zaključnega podpisa pred oddajo. (klikni za večjo sliko)



Slika 8 / Obrazca v celoti. Prenovljeni obrazec (desno) ima obseg povečan samo za eno stran, kljub prostorski radodarnosti z večjim besedilom in razširjenim prostorom za odgovore.
(klikni za večjo sliko)


Pričakovani učinki prenove

Kot dokazujejo prenove obrazcev v drugih državah (glej opombi 3 in 4, pa tudi zbirko primerov v 2), so spremembe vedno pozitivne, tako glede uporabniške izkušnje, pa tudi stroškov priprave in procesiranja. Finančni učinki so merljivi zaradi prihranka časa na obeh straneh, število napačno izpolnjenih vlog se zmanjša, dela s podpornimi službami je manj8 – več ljudi je tako vključenih v zasnovo obrazcev in telefonsko podporo, manj kadra pa je potrebnega za njihov sprejem in reševanje zapletov zaradi pomanjkljivo sestavljenega orodja. Preoblikovana obravnavana vloga bi centrom za socialno delo prihranila birokracijo in omogočila več časa za ukvarjanje s problemi prebivalstva.


Pot do cilja

Obrazci so le en del večjega problema. (Ne)dostopnost informacij pri slovenski javni upravi je bolj zaskrbljujoč:
  1. kako uporabnik izve, kakšne pravice ima?
  2. kje uporabnik izve, kaj mora storiti, da doseže željeni cilj?
  3. kako uporabnik najde pristojni urad, ministrstvo ipd., ki mu bodo nudili potrebne informacije?
  4. kje uporabnik najde obrazec, ki mu bo omogočil, da doseže izbrani cilj?
  5. kako uporabnik obrazec izpolni?
  6. kje uporabnik obrazec odda?

Izpolnjevanje obrazca je šele na peti točki na poti do cilja, uporabnik pa se mora prej soočiti z zbiranjem informacij, iskanjem pravega urada ob pravem času, kar pa ni vedno enostavno. Po hitri analizi spletnega mesta, na katerem uporabnik pridobi potrebne informacije in dostopa do potrebnega dokumenta (slika 9, sredina), ugotovimo, da so tam informacije ravno tako nestrukturirane, razdrobljene, težko razumljive, od bralca pa zahtevajo večjo pozornost.


Slika 9 / Primerjava spletnih strani, kjer uporabnik dostopa do obravnavane vloge. V sredini je vidna nepremišljena vsebina spletnih strani slovenske javne uprave10, levo in desno pa sta primera britanske11 in nizozemske12 strani, kjer najdemo primerljiv dokument (v tem primeru vlogo za otroški dodatek). Razlika v premišljenosti vsebine je očitna. (klikni za večjo sliko)

Nejasnost je še toliko bolj očitna, če omenjeno mesto primerjamo z enako stranjo britanskega in nizozemskega pristojnega organa (slika 10, levo in desno). Aktualne spletne strani britanske vlade se osredotočajo na uporabnike9, jim podajajo vse potrebne informacije ter pregledno in jedrnato tudi neukega bralca vodijo skozi potrebne korake do cilja.


Za zaključek

S tem člankom sem skušal dokazati, da se že skozi preoblikovanje nekaj črk in črt na papirju lahko premaknemo stopničko višje. Enemu dokumentu lahko sledi drugi, kmalu nato cel sistem obrazcev, cilj pa je izboljšava celotnega informacijskega sistema javne uprave. Ta bi tako končno lahko bila v službi javnosti.


Poziv

Interes vseh vpletenih strani je, da se komunikacija med nami poenostavi, zato je konstruktivna debata na tem mestu ključna. Obrazci res niso zanimiva tema k popoldanski kavi, kar pa vsakdanje birokratske ovire zagotovo so. Tokrat se lahko namesto o problemih hkrati pogovarjamo še o rešitvi. Osnutek prenove lahko najdete v tem PDF dokumentu – dobrodošle so vse pripombe, še posebej s strani tistih, ki se ukvarjajo z obrazci, njihovo pripravo in obdelavo, ter uporabnikov z dobrimi in slabimi izkušnjami z izpolnjevanjem.


- - - - - - - -
Matjaž Čuk je informacijski oblikovalec, ki se ukvarja z načrtovanjem vidnih sporočil z namenom izboljševanje njihovega razumevanja.




Nadaljno branje

1. Petra Černe Oven, Barbara Predan, Oblikovanje agende ali kako se izogniti reševanju problemov, ki to niso, Društvo Pekinpah in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Ljubljana 2013
2. Borries Schwessinger, The Form Book: Best Practice in Creating Forms for Printed and Online Use, Thames and Hudson, London 2010


Opombe in viri

1. Stop birokraciji: Virant napovedal poenostavljene postopke izpolnjevanja obrazcev v javni upravi
2. Borries Schwessinger, The Form Book: Best Practice in Creating Forms for Printed and Online Use, Thames and Hudson, London 2010
3. Obrazec za trajno pooblastilo za zastopanje, avtorji Boag McCann.
4. Opomin za plačilo dohodnine, avtorji Boag McCann, v: 22. Bienale industrijskega oblikovanja, MAO, sekretariat BIO, Ljubljana 2010. stran 165
5. Glej 2.
6. Martina Ziefle, Effects of Display Resolution on Visual Performance v: Human Factors: The Journal of the Human Factors and Ergonomics Society 40: 554-568, 1998, dostopno v spletnem arhivu Sage Journals.
7. Avtorji celostne grafične podobe slovenske javne uprave: Gigodesign; avtor črkovne vrste Republika Sans: Mitja Miklavčič, več v spletni predstavitvi in zasnovi celostne grafične podobe.
8. Glej 3.
9. Spremni komentar k uvedbi novega spletnega mesta britanske vlade.
10. Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
11. Otroški dodatek na spletnih straneh britanske vlade.
12. Otroški dodatek na straneh nizozemske SVB.

Oznake: , ,

3. jun. 2013

Design Center Slovenije - pregled stanja

mag. Vasja Urh


V Sloveniji, so po osamosvojitvi mnogi upravičeno pričakovali razcvet dizajna (in Slovenije), a do tega ni prišlo. Še več, mnogi bi s strinjali z ugotovitvijo, da smo bili v 60ih in 70ih na področju dizajna veliko konkurenčnejši, kot danes. Razlogi zakaj je temu tako, so aktualni predvsem sedaj, ko se prodaja podjetja južnim sosedom, kar bi si takrat težko predstavljali.

Ob pripravi akcijskega načrta za spodbujanje oblikovanja v začetku letošnjega leta, je bilo večkrat omenjeno, da mora Slovenija "začeti iz točke nič"

Toda ta ugotovitev ni povsem točna..

Konkretni projekti za razvoj dizajna so bili pripravljeni že pred 50 leti, ko so dizajnerji z gospodarstvom intenzivno sodelovali ... Podjetja so takrat ustvarila vse večje prepoznavne blagovne znamke.

Ker je akcijski načrt, kot tudi strategija razvoja Slovenije za obdobje 2013-2020, še vedno v pripravi, objavljamo časovni pregled dosedanjih iniciativ za ustanovitev Dizajn Centra Slovenije, skupaj z relevantnimi dogodki in strategijami, ki so pripeljali do današnjega kritičnega stanja.




 

1950
  • 1946, 14.marec, ustanovljena Šola za umetno obrt v Ljubljani [PDF
  • 1946, določilo, Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije je določilo, naj se na dan Prešernove smrti, podeljujejo nagrade [LINK] (dodano 7 julij)
  • 1951, ustanovljeno Društvo za dekorativno umetnost, ki se kmalu preimenuje v Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije (DLUUUS) 
  • 1953, Skupščina Ljudske republike Slovenije ustanovi Sklad Borisa Kirdiča, z namenom razvoja vseh znanosti ter posledičnim razvojem slovenskega gospodarstva [LINK]
    (dodano 7 julij)
  • 1955, ustanovljena Avtorska agencija za Slovenijo (AAS) [LINK
  • 1955, sprejet Zakon o podeljevanju Prešernovih nagrad, s katerim je bil ustanovljen tudi Prešernov sklad [LINK] (dodano 7 julij)

1960
  • 1960, maj - 1961, maj, Center za Industrijsko oblikovanje CIO. Projekt propade zaradi pomanjkanje podpore. 
  • 1960, september, začetek programa Smer B na Fakulteti za Arhitekturo 
  • 1960, 17 oktober, Šola za umetno obrt v Ljubljani se preimenuje v Šola za oblikovanje [PDF]
  • 1961, DLUUUS postane član ICSID - Mednarodnega sveta združenj za industrijsko oblikovanje (International Council of Societies of Industrial Design)
  • 1963, 16 julij, Predlog za organizacijo Bienala industrijskega oblikovanja, Mestni svet Ljubljana [PDF]
  • 1964, odvije se prvi BIO (Bienale Industrijskega oblikovanja), kot posledica programa CIO [LINK]
  • 1964, v Zagrebu ustanovijo CIO (Centar za industrijsko oblikovanje)
  • 1964, izhajati začne revija Sinteza, strokovna literatura na področju oblikovanja, urednik Stane Bernik
  • 1966, 11-16 julij, na Bledu se odvije drugi ICOGRADA kongres »Graphic Design and Visual Communication Technology«, takratni podpredsednik te organizacije je Grega Košak
  • [1] 1967, oktober, predlog za reorganizacijo sekretariata BIO v center za industrijsko oblikovanje SR Slovenije, sestavil Marijan Gnamuš [PDF]
  • (AS 1165. 1968. Šk. 248, Informacija o BIO-center za industrijsko oblikovanje v Ljubljani, poslano Službi za trgovino pri GZ SRS)
  • 1967, 5 november, informacija o BIO-centru za industrijsko oblikovanje v Ljubljani, Marijan Gnamuš [PDF]
  • 1967, program Center BIO za industrijsko oblikovanje, pripravil Marijan Gnamuš [PDF]
  • 1967, Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije (DLUUUS), se preimenuje v Društvo likovnih oblikovalcev Slovenije (DLOS)
  • 1968, odziv na program Center BIO za industrijsko oblikovanje, Milan Ekar direktor CTE (Center za napredek trgovine in embalaže) [PDF]
  • [2] 1969, 20 februar, Center za industrijsko oblikovanje - izpopolnjeni predlog programa, sestavil Marijan Gnamuš [PDF]
  • 1969, september, DESIGN ER 1969 - študija o problematiki designa s predlogom za ukrepe, ki bi jih morali napraviti za njegov razvoj v Sloveniji, Edvard Ravnikar, študija je bila izdelana za Gospodarsko zbornico SR Slovenije [DOC]


1970
  • [3] 1970, 10.september, Center za industrijsko oblikovanje Ambient, sestavil Matija Murko
  • 1971, ustanovljena Komisija za Industrijsko oblikovanje na GZS, predsednik Stane Bernik, (kasneje Boris Zakrajšek), ostali člani Vladimir Pezdirc, Saša Maechtig, Marjan Kocjan, Branko Uršič...
  • [4] 1972, osnutek minimalnega programa Centra za Industrijsko oblikovanje, sestavila Marjana Kunčič [PDF]
  • [5] 1972, 22 avgust, povzetek razgovora - Služba za pospeševanje industrijskega oblikovanja, pripravila Marjana Kunčič, prisotni: Stane Bernik, Marijan Gnamuš, Gregor Košak, Stanko Kristl, Marjana Kunčič, Lesnika, Saša Maechtig, Matija Murko, Peter Skalar, Vogrič [PDF]
  • [6] 1972, Oblika - zavod za pospeševanje industrijskega oblikovanja, predlog za ustanovitev, gradivo za sejo 4.10.1972, pripravila Marjana Kunčič [PDF]
  • [7] 1973, 6 februar, Zavod za industrijsko oblikovanje, pripravil Inštitut za industrijsko oblikovanje pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Niko Kralj [PDF]
  • Razvojni center GZS
  • [8] 1973, 6 februar, ustanovitev centra za industrijsko oblikovanje - stališče DLOS, podpisan predsednik strokovnega sveta Grega Košak [PDF]
  • [9] 1973, 16 februar, Zavod za oblikovanje (vsebinska in organizacijska izhodišča), na podlagi razprave v delovni skupini komisije za IO pri UO GZ SRS, sestavil Marijan Gnamuš, Grega Košak, Matija Murko [PDF]
  • [10] 1973, 4 april, Zavod za oblikovanje (vsebinska in organizacijska izhodišča), delovna skupina za IO pri UO GZ SRS [PDF]
  • 1973, 10 oktober, Analiza stanja industrijskega oblikovanja v Socialistični republiki Sloveniji, Peter Krečič, raziskavo je financirala Gospodarska zbornica SR Slovenije [PDF]
  • 1975, 5 februar, Center za industrijsko oblikovanje pri arhitekturnem muzeju - osnutek za razpravo, sestavil Matija Murko [PDF]
  • 1975, 3 junij, Družbeni kriteriji inovacije - teze, dr.Peter Gregorc [PDF]
  • 1975, marec, Center za industrijsko oblikovanje pri arhitekturnem muzeju BIO - DESIGN CENTER - osnutek za razpravo, sestavil Matija Murko [PDF]
  • 1976, Društvo likovnih oblikovalcev Slovenije (DLOS) se preimenuje v Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS)
  • 1977, 31 marec, DOS Predlog ustanovitve Design Centra DC Slovenije, predlog pripravili: Saša Maechtig, Gregor Košak, Marijan Gnamuš [PDF]
  • 1977, 3 april, 29.seja komisije za Industrijsko oblikovanje pri GZS - zapisnik [PDF]
  • 1977, 4 april, Zavod za oblikovanje, Delovna skupina za IO [PDF]
  • 1977, 12 maj, 30.seja komisije za Industrijsko oblikovanje pri GZS - vabilo, komisija: Stane Bernik, Grega Košak, Peter Krečič, Saša Maechtig [PDF]


1980
  • 1981, Šola za oblikovanje se preimenuje v Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) [PDF]
  • 1981, ustanovljen Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) 
  • 1984, pričetek delovanja Oddelka za oblikovanje na Akademiji za Likovno Umetnost (danes Akademija za Likovno umetnost in Oblikovanje)
  • 1985, razstava, Design in Yugoslavia - Design Realities, WORLDESIGN 85/ICSID kongres, USA
  • 1988, ustanovljen Informacijsko Dokumentacijski center za Oblikovanje (IDCO), Razstavni prostor industrijskega oblikovanja GZS
  • 1988, Art Directors Club Ljubljana (ADCL), ustanovni člani: Jure Apih, Željko Borčič, Nenad Dogan, Jaka Judnič, Vladimir Pezdirc, Ranko Novak, Jernej Repovš, Peter Skalar, prvi predsednik: Stane Bernik, ostali člani: Jani Bavčer, Milan Pajk, Nino Kovačevič, Matjaž Vipotnik, Miljenko Licul
  • 1989, april, predlog projekta Oblikovanje za Razvoj, v okviru katerega je planirana ustanovitev Inštituta, pripravil Saša J. Maechtig [PDF]
  • 1989, brošura za 17. svetovni kongres ICSID - On the crossroads, uredniki: Saša Maechtig, Edvard Jurjevec, Marija Oblak, Barbara Vilfan [PDF]


1990
  • 1992, odvije se 17. svetovni kongres ICSID v Ljubljani [PDF]
  • 1994, Revija Sinteza, po 30 letih in 100 številkah, preneha izhajati
  • 1994, 9 marec, posvet Kako do prepoznavnosti na svetovnem tržišču, WTC Ljubljana, moderator Saša Maechtig, Marko Kos, Bogomir Kovač, Marko Jaklič, Peter Skalar, Fabio Smotlak [PDF]
  • 1999, IDCO se preseli iz Igriške 5 v Dom gospodarstva na Dimičivi 9
  • 1999, elaborat za Dizajn center, Tehološki park Ljubljana (Iztok Lesjak, Vanja Rangus), pripravila: Vladimir Pezdirc, Jani Bavčer


2000
  • 2003, ustanovitev Fundacije Brumen
  • 2005, 16 december, 1. sestanek inciativne skupine Centra za industrijski dizajn in razvoj tehnologij (CIDRT) d.school, prisotni: Aleš Vahčič, Rudi Velkavrh, Janez Bešter, Ivo Boscarol, Mateja Dermastia, Kristjan Pečanac, Andrej Kitanovski, Franc Dolenc, Japec Jakopin, Jernej Jakopin, Drago Lemut, Jani Grašič, Bojan Boštjančič)
  • 2005, 26 junij, Strategija razvoja Slovenije, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) [PDF]
  • 2005, iniciativa za Dizajn zbornico, iniciator: Ranko Novak, skupina: Matjaž Čuk, Robert Ilovar, Damjan Jermančič, Miha Kunc, Tjaša Nastran, Rok Oblak, Luka Stepan, Jernej Stritar, Vasja Urh
  • 2005, 7 avgust, ustanovitev bloga Dmagazin, ustanovni člani: Matjaž Čuk, Robert Ilovar, Jernej Stritar, Vasja Urh
  • 2005, 16 december, vabilo na 1. sestanek iniciativne skupine za ustanovitev Srednjeevropskega centra za Industrijski dizajn, Aleš Vahčič in Japec Jakopin, vabljeni: Jure Zupan, Andrej Kitanovski, Ivo Boscarol, Igor Akrapović, Jani Goltes, Miloš Urbanija, Joc Pečečnik, Janez Bešter, Mićo Mrkaić, Kristjan Pečanec, Bojan Boštjančič [DOC]
  • 2005, 16 december, zapisnik 1. sestanka iniciativne skupine Centra za industrijski design in razvoj tehnologij (CIDRT) d.school, sklicatelj: Seaway in Aleš Vahčič, prisotni: Aleš Vahčič, Rudi Velkavrh, Janez Bešter, Ivo Boscarol, Mateja Dermastia, Kristjan Pečanac, Andrej Kitanovski, Franc Dolenc, Japec Jakopin, Jernej Jakopin, Drago Lemut, Jani Grašič, Bojan Boštjančič, zapisnik pripravila Mateja Dermastia [DOC]
  • 2006, 3 marec, vabilo na 2. sestanek iniciativne skupine za Centra za industrijski design in razvoj tehnologij (CIDRT) d.school [DOC]
  • 2006, projekt Politehnika Ljubljana - Inštitut Jožef Štefan, znotraj katerega naj bi se po zgledu d.school ustanovil Center za nove tehnologije in design. Projekt je bil sprejet v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007 - 2013, pripravil prof. dr. Jadran Lenarčič, Inštiut Jožef Štefan [PDF]
  • 2006, NSIO skupina, člani: Miha Klinar, Rok Jenko, Nina Žargi, Matjaž Zorc, Marko Škarlevaj, Marjan Žitnik, Jure Miklavc, Helena Šuštar, Gorazd Malačič, Ernest Bevc, Davorin Horvat, Bojan Klančar, Barbara Nardoni, Barbara Predan
  • 2006, iniciativa Design Center Slovenija (DCS), Iniciativna skupina: Miha Klinar, Miha Krisch, Matevž Medja, Jure Miklavc, Ranko Novak, Barbara Predan.
  • 2006, 9.marec, Tehnološki preboj Slovenije s pomočjo Inštituta za dizajn, Sporočilo za Medije, Služba vlade Republike Slovenije za razvoj [DOC]
  • 2006, 27 april, predstavitev pobude DCS na GZS
  • 2006, 28 april, delovni osnutek poslovnega načrta za ustanovitev Nacionalnega centra za dizajn (NCD), skupina za pripravo: Aleš Vahčič - vodja, Janez Bešter, Ivo Boscarol, Japec Jakopin, Jadran Lenarčič, Elvira Luin, Janez Smerdelj [DOC]
  • 2006, iniciativa Nacionalni Center za Design (NCD), Društvo Oblikovalcev Slovenije
  • 2006, 24 junij, zasnova internet strani za slovenski Nacionalni Center za Dizajn (NCD), pripravil: Aleš Vahčič [DOC]
  • 2006, 12 december, zloženka DCS, Miha Klinar Gigodesign [PDF
  • 2007, Regionalni razvoj 1 »Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj« uredili: Janez Nered, Drago Perko, Marjan Ravbar, Andrej Horvat, Marko Hren, Luka Juvančič, Ivo Piry, Borut Rončević, založba ZRC SAZU [PDF] [LINK]
  • 2007, predsednik GZS Jožko Čuk ukine IDCO in proda nepremičnino (galerija + studijo) na Igriški ulici 5
  • 2007, 23 april, Plan B za Slovenijo 1.0, Pobuda za trajnostni razvoj, Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj [PDF
  • 2008, 21 maj, predstavitev »Namen, vloga in okvir za delo Sveta za konkurenčnost in razvojnih skupin«, ŽigaTurk predstavi razloge za ustanovitev in pričakovane cilje dela izbranih razvojnih skupin [LINK]
  • 2008, 9. razvojna skupina, člani: Miha Klinar, Jure Miklavc, dr. Petra Černe Oven, Andrej Drapal, Arne Vehovar, Saša Maechtig, mag. Tadej Glažar, doc. Nada Matičič, Rok Jenko, Marko Peljhan, prof. dr. Peter Krečič, dr. Bogo Zupančič, Marko Vičič, dr. Mihael Kline, prof. dr. Aleš Vahčič, Miljenko Licul in Vasa Perovič
  • 2008, maj, Oblikovanje kot dejavnik povečevanja konkurenčnosti Slovenskega gospodarstva, pripravil: Miha Klinar, naročnik: Služba vlade Republike Slovenije za razvoj [PDF]
  • 2008, september, priporočila 9. razvojne skupine za kreativne industrije za povečanje konkurenčnosti Slovenije, naročnik: Služba vlade Republike Slovenije za razvoj, dokument so s predlogi ostalih članov skupine uskladili in pripravili: Miha Klinar / vodja 9. Razvojne skupine za kreativne industrije, Jure Miklavc in Petra Černe Oven.
  • 2009, Regionalni razvoj 2 »Razvojni izzivi Slovenije« uredila: Janez Nered, Drago Perko, založba ZRC SAZU [PDF] [LINK
  • 2009, 21 april, Posvet »Divje Mislil«, Ministrstvo za kulturo, prispevek Saša Maechtig, [PDF]


2010
  • 2010, prispevek k razmišljanju o prihodnosti Slovenije »Vizija 20 20« pripravili: Žiga Turk, Drago Jančar, Rado Pezdir, Matej Avbelj, Mihela Hladin, Andrej Rahten, Miro Germ, Andrej Nabergoj [PDF]
  • 2010, februar, Slovenska izhodna strategija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo [PDF]
  • 2010, 25 februar, izhodišča za strateški razmislek o Slovenskem razvoju, pripravili: Janez Šušteršič, Urban Vehovar, Jože P. Damijan, Mojmir Mrak, Matija Rojec [PDF]
  • 2010, 3 marec, Evropa 2020 Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, Evropska komisija [PDF]
  • 2010, april, predlog vladi k načrtovanju strategije nacionalne produkcijske politike in ustvarjanju pogojev za razvoj kreativne ekonomije, pripravil: Miha Klinar [DOC]
  • 2010, maj, Kultura kot seizmograf kvalitete, Vito Oražem [PDF
  • 2011, 15 november, Pismo DOS Borutu Pahorju, podpisani: Robert Klun, Jurij Dobrila, Jani Bavčer [PDF] (dodano 7 julij)
  • 2011, oktober, Plan B za Slovenijo 3.0, Za družbo uresničenih priložnosti, Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj [PDF]
  • 2012, marec, Končno poročilo za ciljni raziskovalni projekt (CRP) »Stanje oblikovanja, s poudarkom na industrijskem oblikovanju, kot dela kreativnih industrij in primeri dobre prakse v svetu kot podlaga za krepitev te dejavnosti v Sloveniji« avtorji: Nika Murovec, Damjan Kavaš, Igor Prodan, Mateja Drnovšek [PDF]
  • 2012, marec, Ustanovitev Centra Kreativne Ekonomije na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije, Tehološki park Ljubljana
  • 2012, 14 junij, Vlada se je seznanila z informacijo o začetku priprave Strategije razvoja Slovenije 2014–2020 [LINK]
  • 2012, november, Plan B za Slovenijo 3.0, Pobuda za trajnostni razvoj, Umanotera [PDF]
  • 2013, združitev javnih agencij TIA, JAPTI in STO v SPIRIT Slovenia
  • 2013, januar, Nacionalni program za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport [PDF] (dodano 3 julij)
  • 2013, 14 februar, medresorski sestanek glede osnutka akcijskega načrta za spodbujanje uporabe oblikovanja v gospodarstvu Republike Slovenije, sklicatelj: MGRT, udeleženci: MIZKŠ (sedaj MK), MZZ, RRALUR, GZS, SPIRIT Slovenija.
  • 2013, ustanovljen Kompetenčni center za integracijo oblikovanja kot strateškega dejavnika konkurenčnosti, Gigodesign, Miha Klinar [PDF]
  • 2013, ustanovljen Center ID (inovativnost in dizajn), SPIRIT Slovenija 
  • 2013, 7 junij, osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017, Ministrstvo za Kulturo [PDF] (dodano 20 junij) 


V primeru, da bi želeli dodati ključen podatek, ki smo ga spregledali ali pa ste opazili napako, nas prosim obvestite in bomo stvar dopolnili. Primaren cilj objave je predvsem temeljit celosten pregled dogajanja na tem področju.
info@dmagazin.si 


Ustni viri:
Saša J. Maechtig, 12.december 2012
Saša J. Maechtig, 13.februar 2013
Vladimir Pezdirc, 15.februar 2013
Jadran Lenarčič, 14.marec 2013
Stane Bernik, 19.marec 2013
Velko Glaner, 7.maj 2013


Dokumente so prispevali: Muzej za Arhitekturo in Oblikovanje (arhiv MAO od 1963 - 1977), Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Saša Maechtig, Aleš Vahčič, Miha Klinar, lasten arhiv

6. mar. 2013

Čas-opis #5: Nejc Prah

Nejc Prah (1989) je absolvent bolonjskega programa grafičnega oblikovanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Od septembra 2011 dela kot likovni urednik časopisa Tribuna, oblikuje revijo Oderuh študentov AGRFT in gledališke liste Kraljestvo pravljic za Cankarjev dom. Je član Ansambla (v samoustanavljanju) in soavtor bloga swagaisvasta.tumblr.com.

Vprašanja: Aljaž Vindiš

Slikovni material: osebni arhiv intervjuvanca

Pojem likovni urednik se zdi enoznačen, a se vsaj v slovenskem časopisnem prostoru za njim skrivata dva poklica. V teoriji naj bi likovni urednik urejal likovno opremo, oblikovalec časopisnega preloma je ločen kader. Kakšna je vaša izkušnja?

Poleg likovne opreme in preloma gre pogosto tudi za vprašanje same forme, ki zadeva predvsem strukturo in hierarhijo informacij/vsebine na ravni prispevka ali na ravni celotnega časopisa.
Forma in struktura časopisa/revije sta v resnici zelo močno definirani, redki mediji se ukvarjajo s tem, in če primerjaš med sabo nekaj časopisov ali revij, na ravni forme/strukture ni večjih razlik. Podobno je na ravni posameznih prispevkov. Neki osnoven element časopisa, članek, ima precej zakoreninjeno hierarhijo, ki je seveda logična, ni pa edina možna oziroma ne bi smela biti tako samoumevna. Spremembe te strukture so mogoče le ob sodelovanju uredništva in piscev, ker lahko forma določi način naracije teksta in obratno, prav tako pa tak pristop pogosto združi na videz ločena pojma likovnega in pisnega prispevka [glej: labirint, september 2012; neskončni članek, december 2011; cresendo, februar 2012; ...].
Pri vprašanju forme je input likovnega urednika pomemben, ker v osnovi izhaja iz logike vizualnega in strukturo časopisa lahko načne drugače kot recimo urednik, ki se primarno ukvarja s tekstom. V nasprotju z denimo dnevnim časopisjem, ki ima pač svoj tempo, ima Tribuna mesečno periodiko, ki ji omogoča, da vsaj malo dela v tej smeri. Časopis ima n-število strani, na začetku so prazne, na koncu pa vedno iste: naslov, avtor, tekst in slika, ampak na tej točki nimam v mislih samo vizualne plati časopisa. Pa to ni mišljeno kot kritika drugih časopisov, tudi v Tribuni smo preveč vpeti v to logiko.


"Zato časopis ni mrtev po svojem materialnem nosilcu, marveč po svoji formi (=načinu komunikacije=načinu formiranja s-poročila), za katero se zdi, kakor da je na tem materialnem nosilcu edina možna. Pa ni." — Robert Bobnič
Dogodek: poročilo, nekaj uvodnih skic, Tribuna, november 2011, stran 10

Lahko bi trdili, da se položaj likovnega urednika v marsičem umešča takoj za odgovornim urednikom, in to utemeljevali skozi neposreden vpliv likovnih odločitev na delovni proces ter proračun časopisa. Je po vaših izkušnjah v slovenskem časopisnem okolju mesto likovnega urednika prepoznano kot takšno?
Kaj pa vem, verjetno ne. Je pa to pozicija, ki verjetno ni vedno samoumevna in si jo je potem treba izboriti.

Zgodovina oblikovanja slovenskih časopisov nas v večini pusti hladne, a najdemo tudi presežke, ki tu in tam kažejo zametke regionalnih posebnosti. Časopise likovno pogosto označujemo kot nemške, skandinavske ali anglosaksonske – imamo morda tudi slovenski časopis?
Mislim, da ne.

Časopisna hiša Delo je zadnjo prenovo časopisa Delo zaupala tujemu strokovnjaku. Lahko bi trdili, da je rezultat generičen, ker ni poznal likovnih in žurnalističnih posebnosti slovenskega prostora. Je odločitev Dela zaušnica slovenskim časopisnim oblikovalcem ali, nasprotno, odraz nezaupanja v lastne in druge domače kadre?
[Ni odgovoril.]

Likovni urednik časopisa mora upoštevati družbeni kontekst, v katerem deluje, saj likovno opismenjuje bralce, da to lahko počne, pa mora sestaviti ekipo fotografov, ilustratorjev, informacijskih grafikov in tipografov. Manj izkušeni med njimi od likovnega urednika zahtevajo tudi pedagoški napor. Kakšen odnos gojite do svojih sodelavcev skozi vaš pristop k delu?
V širši ekipi je približno 20 do 30 ilustratorjev, fotografinj, slikarjev ipd. Veliko jih je manj izkušenih, ampak to seveda velja tudi zame in za celotno uredništvo. V uredništvu nas je pet, imamo tudi urednika ilustracije [Aljaž Košir - Fejzo]. Trudimo se, da z nami sodeluje čim več ljudi. Predvsem pa je Tribuna za likovno ekipo lahko neki prostor, kjer se dela stvari, ki se jih drugje načeloma ne da.

Časopisu napovedujejo propad že vsaj sto let, od izuma električnega telegrafa dalje. Kljub temu je še z nami, a se skozi vsako krizo izčisti v svojem namenu in izrazu. Lahko bi trdili, da zato, ker je časopis način obravnave  vsebine, ki je neodvisen od nosilca. Kljub temu nas nosilci v neki meri določajo – kako na likovnost časopisa vpliva njegov prehod na več platform?
Neke osnovne smernice vizualne podobe medija bi seveda morale biti nad specifikami različnih nosilcev. Po drugi strani pa sta si (recimo) tisk in net tako zelo različna, da je težko najti neko logiko, ki bi odgovarjala in hkrati izkoriščala potenciale obeh nosilcev. Net omogoča neko odzivnost, hitrost, povezavo s socialnimi omrežji ipd. S tega vidika je bolj logično, da si digital first, da greš najprej skozi vse te procese, debate in neke druge interakcije, ki jih (lahko) omogoča spletna stran. Tiskana verzija je potem lahko neki izbor/presek vseh teh odzivov in potencialnosti s spleta, prednost tiska pa je po mojem v tem, da je manj hektičen in bralcu ponuja boljši fokus. Tudi v tej smeri razmišljamo zdaj, ko delamo na novi spletni strani. Če tisk in net vzameš zares, mogoče niti ni smiselno iskanje nekega skupnega jezika, ampak lahko, nasprotno, pokažeš na razlike med nosilci, kar pa tudi ni smiselno, če zavzamemo pozicijo, da je časopis način obravnave vsebine, neodvisen od nosilca. No, kaj pa vem, tu je še vse odprto.

Vzporedni razvoj več platform prinaša dobrodošle konceptualne premike, tehnično pa pogosto še ne zadošča historičnim dosežkom tipografije in publicističnega oblikovanja. Razvijalci nimajo tradicije v publicistiki in obratno. Simptomatičen rezultat so spletne strani in aplikacije časopisov, ki ne ustrezajo niti novinarskim niti likovnim potencialom mrežnega okolja. Kakšne so vaše izkušnje z različnimi profili znanja v tem zanimivem obdobju prepletanja?
Ko smo se začeli v Tribuni ukvarjati s spletno stranjo, je bil zelo velik input s strani uredništva in še nekaterih sodelavcev, ki ne izhajajo iz oblikovanja ali računalništva, ampak recimo iz filozofije, novinarstva, predvsem kar se tiče, denimo, open sourcea/accessa, re/produkcije in širjenja znanja, delovanja in vloge uredništva … To so neka znanja, ki jih ne dobiš s študijem oblikovanja, so pa bistvena, če se ukvarjaš z mediji, spletom in vsem tem. Ta input pa je pomemben tudi zato,  če se navežem na prvo vprašanje oziroma odgovor, ker imajo tiskani mediji zelo fiksno formo, medtem ko je digital publishing še zelo odprt in nihče nima čisto pravih odgovorov na to, kako bi mediji (in vse drugo) na spletu najbolje funkcionirali. O tem med drugim govori tudi Gary Hall v intervjuju v majski Tribuni.

"Menim, da smo v obdobju prehoda. Medtem ko se stari modeli zagotavljanja legitimnosti na neki način krhajo, rahljajo, na drugi strani še nismo iznašli neke nove fiksirane oblike. To, da o tem obdobju govorimo kot o tranziciji, pomeni, da nekako predpostavljamo, da bomo izšli na drugi strani, kjer nas bo čakala rešitev. Toda kar bi v bistvu rad poudaril, je nekaj drugega, in sicer da poanta ni v tem, da bi našli rešitev, pač pa da ostanemo v tem obdobju tranzicije. /…/ v obdobju, v katerem se nahajamo, so stvari zelo odprte, ne moremo jih jemati zdravo za gotovo in verjetno jih niti prvotno ne bi smeli jemati kot take."Gary Hall
Intervju: Onkraj papirocentrizma, Tribuna, maj 2012, stran 6-9

Oznake: ,